pogovorni večer ob izidu tematske številke Razpotij
Sodelujejo: urednik Luka Lisjak Gabrijelčič (DHG), zgodovinar medievalist doc. dr. Miha Kosi (ZRC SAZU) in zgodovinar dr. Renato Podbersič
Evropska zgodovina se je v več kot enem pogledu začela na novo v srednjem veku – in to lahko Slovenci rečemo še bolj prepričano od prebivalcev tistih delov Evrope, kjer so strukture rimske civilizacije v večjem številu preživele padec Zahodnorimskega cesarstva. A morda je prav tu razlog za »famo« srednjega veka. Skoraj vsem strukturam preteklosti, ki jih je modernost hotela preseči, je bilo mogoče poiskati izvore v srednjem veku: osovraženi sistem zemljiškega gospostva (ohranjen vse do sredine 19. stoletja), plemiški privilegiji, avtoriteta Cerkve, monarhija, oblike izobraževanja in vedenja, ki so z modernim razvojem obveljale za zastarele. Ker je pojem »srednji vek« vse od njegovega izuma v renesansi imel negativen predznak, se je na boj proti ostalinam preteklosti splačalo prilepiti oznako preživele dobe. In obratno: ohranjanje in ovrednotenje tradicionalnih struktur, ki so si ga v naglo spreminjajoči se družbi za smoter vzeli konservativci, je utegnilo biti privlačnejše, če se jim je pripisalo slavno preteklost.
V sodelovanju z Društvom Humanistov Goriške (DHG) in ZRC SAZU, Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa.